Besedilo in uprizoritev se dotikata tabuizirane kemseks teme v LGBT skupnosti. Sploh v zahodnem svetu je razširjenost uporabe drog alarmantna. Ta fenomen uprizarjamo skozi osebne zgodbe posameznikov.

V naših zgodbah imamo primer, ko že mladostniki posegajo po drogah med spolnimi odnosi, kar pri večini vodi v zasvojenost. Tako se problemi začno ciklično ponavljati in taka oseba se težko sama reši. Potrebna je ozaveščenost okolice in primerni pristop zdravstvenega osebja. Fenomen kemseksa postaja čedalje bolj popularen in se pojavlja tudi v heteroseksualni populaciji. Različne aplikacije in spletne strani za zmenke so še olajšale pot do prepovedanih substanc in iskanje potencialnih partnerjev s podobnimi željami.

Pri prakticiranju kemseksa se pogosto zgodi, da postane ta oblika spolnega odnosa s substancami stalna praksa. V veliki večini so za uporabniki boleče zgodbe, ki so posledica travm, potlačenih spominov, nizke samopodobe ali nesprejemanje lastne spolne orientacije. Posledica uživanja drog za vikend se med tednom, ko se načeloma telo čisti in kaže na fizično odvisnost, pri posameznikih kaže tudi kot močna depresija, anksioznost ter slaba in razdražena komunikacija z bližnjimi.

Vloga sramu je v takšnih primerih prav tako pomembna. Ob morebitnih globljih problemih se je pomembno pogovoriti s partnerjem, prijateljem, nenazadnje tudi s strokovnimi zdravstvenimi delavci, ki lahko ponudijo pravi naslov za plan odvajanja od tovrstnih drog. Bojazen pred stigmo je velika in poleg tega je tukaj pomembna še finančna stabilnost. Uporabniki se pogosto znajdejo v veliki stiski, saj zaradi zasvojenosti izgubijo običajen način življenja in zabredejo v težave. Zato so prvi znaki izjemno pomembni, da jih okolica prepozna in ne obsoja. Odvisniki se kaj hitro lahko znajdejo v začaranem krogu prepuščanja užitkom, ki ga dobijo pri kemseksu.

Pozitivna stran, ki jo uporabniki pripisujejo drogi, je povečan libido, sproščanje zavor v močni seksualni potenciranosti čutov.

V načinu življenja, ki nam ga narekuje tempo in v katerem izgubljamo stik s človekom ter postajamo »roboti«, ki se ženejo za uspehom, izklesanim telesom ipd., so droge kot ventil za sproščanje. Nedvomno gre za bolezen novodobne družbe. Droge postajajo cenovno dostopne in na nek način pomenijo določeni družbeni status.

Velikokrat že zelo mladi posegajo po tovrstnih poživilih, saj raziskujejo spolno življenje in tako pridobijo na samozavesti. Nevarnost, ki preti posameznikom pri izvajanju kemseksa, je zasvojenost. Nenadzorovano uživanje drog vodi v dolgotrajne probleme, vpliva na fizično in psihično zdravje, kar ima lahko daljnosežne posledice. V raziskavah so fenomen kemseksa najprej raziskovali v homoseksualni skupnosti, kjer njegova popularnost kar blesti. Kemseks je del družbe in to pojavnost smo skušali predstaviti v naši predstavi Brazgotine, ki je nastala na podlagi resničnih pričevanj.

Pozitivne in negativne izkušnje posameznikov smo vpletli v zgodbe, ki sobivajo z nami.

V predstavi sta pesmi Paula Culshawa in Romea Mihaljevića iz knjige Dnevnik izginjanja v prevodu Braneta Mozetiča.

Besedilo je nastajalo pod vplivom španskega bloga o kemseksu, ki ga je prevedla Ajda Krajnc. Prav tako je nastajalo pod vplivom pričevanj kemseks udeležencev pri nas in v tujini ter s pomočjo organizacij, ki omenjeno problematiko znanstveno raziskujejo.

Režiser: Alen Jelen
Dramaturg: Sandi Jesenik
Lektorica: Klasja Zala Kovačič
Kostumograf: Matic Hrovat
Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič (NinaBelle)
Igra: Rok Kravanja in Vid Klemenc

Vodja tehnike, tonski in lučni mojster: Miha Bizjak
Strokovna pomoč: Jernej Škof, Sebastjan Sitar
Fotograf naslovnice in predstave: Marcel Obal
Oblikovalec naslovnice: Mitja Ostrc
Prevajalka gradiva: Ajda Krajnc
Snemalka predstave: Urša Bonelli Potokar
Produkcija: ŠKUC gledališče
Koprodukcija: Zavod Kolaž

Dramatik in dramaturg:
Sandi Jesenik

Foto: Anja Kristl

Na AGRFT je magistriral iz dramatike z besedilom Interpretacija sanj Alexandra McQueera. Znanje je izpopolnjeval na ADU v Zagrebu in na različnih delavnicah dramskega pisanja. Deluje na neodvisni (Društvo VLU, ŠKUC, Gledališče Glej) in institucionalni sceni (SNG Drama Ljubljana, SNG Maribor, SNG Opera in balet Ljubljana, MGL, SMG, APT Novo mesto, SSG Trst). Napisal je libreto Padli in po njem zrežiral komorno opero, ki je gostovala tudi na festivalu Akademije Franza Liszta v Budimpešti. V tiskani in spletni obliki ima objavljena dramska dela. V sezoni 2019/2020 je prejel štipendijo Sklada Jerneja Šugmana, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Je predsednik Društva VLU, ki se ukvarja z gledališko in filmsko produkcijo.