Proge

Premiera: 9.10.2023 ob 11h v sklopu Avdiofestivala v Galerija v Cukrarni

Helena Šukljan

Kaj imajo skupnega Sandra, Pia, Marko, Robert in Nataša? Razen dejstva, da gre za dramske like istega besedila, na videz ne veliko. Razlikujejo se po starosti, spolu, pogledih na svet, interesih, načinu življenja. A srečajo se v svoji izkušnji – vsi so namreč doživeli podobno zgodbo, v kateri je bila v odnosu do njih prekoračena meja in so postali žrtve spolnega nadlegovanja.

Od 15. leta

O Progah

Igra Proge je zasnovana kot preplet izpovedi petih oseb, ki si delijo izkušnjo spolne zlorabe. Z zavedanjem, da takih izkušenj ne moremo posploševati, sem želela razpreti čim širši spekter omenjene teme. Predvsem sem se želela odmakniti od še vedno precej pogostih (stereotipnih) prepričanj, ko govorimo o spolnem nadlegovanju. Med drugim tega, da ta pojem pomeni samo posilstvo; da zloraba v družini ni zloraba; da moški ne morejo biti žrtve spolne zlorabe; da se to dogaja samo mladim dekletom … Zato se izbrani liki – Sandra, Pia, Marko, Robert in Nataša – razlikujejo po starosti, spolu, poklicu, pogledih na svet, zanimanju, načinu življenja itn. In tako se razlikujejo tudi njihove izkušnje, v katerih je bila prekoračena meja in so postali žrtve spolnega nadlegovanja. Vendar je bil moj namen poiskati skupno točko, rdečo nit vseh petih pripovedi, in tako sem prišla do prog. V SSKJ pojem »proga« ponuja pet različnih pomenov, ki so mi pomenili izhodišče za razvoj zgodb. Nadgradila sem jih z intervjuji s terapevti in žrtvami zlorab ter z različnimi zgodbami, s katerimi sem se srečala v življenju, na koncu pa sem vse skupaj preoblikovala in ustvarila nove fiktivne like ter njihove izpovedi.

Pisanje o spolnih zlorabah je zagotovo svojevrsten izziv, saj lahko pisanje hitro preide v moraliziranje, poveličevanje ali pomilovanje osebe, ki je doživela zlorabo, v obsojanje storilcev, v preveliko eksplicitnost, nejasnosti itn. Med pisanjem sem tako lovila tanko mejo med tem, da jasno povem zgodo, ter tem, da ne sodim ali kako drugače čustveno obarvam pripovedi. Predvsem pa sem želela biti spoštljiva do dramskih likov, to pomeni do poslušalk in poslušalcev, ki so zlorabo morda doživele oz. doživeli. Največji uspeh bom kot avtorica radijske igre Proge dosegla, če se bo kdo ob poslušanju prepoznal, poistovetil in se v svoji izkušnji počutil manj samega ali če bo – na drugi strani – radijska igra pri kom sprožila vsaj razmislek o širšem pogledu na spolno zlorabo ter pripeljala do spoznanja, da ne obstaja samo ena proga, ampak jih je toliko, kolikor je ljudi in njihovih izkušenj.

O avtorici Heleni Šukljan

Helena Šukljan je diplomirala na AGRFT, smer Dramaturginja in scenske umetnosti, trenutno pa zaključuje magistrski študij iste smeri. Največ časa namenja praktični dramaturgiji in dramskemu pisanju, deluje pa tudi kot urednica Akademijskega lista, scenaristka, pomaga pri organizaciji in produkciji gledaliških festivalov (Festival uprizoritev, glasbe in akademij – FUGA, AGRFT festival), piše (strokovne) članke za gledališke liste in druge publikacije ter raziskuje in deluje na področju gledališke pedagogike.

Igri Proge je sledil pogovor, ki je poskušal razširiti pogled, predvsem pa kontekstualizirati temo spolnih zlorab.
Na okrogli mizi, ki jo je zasnovala Darja Groznik, sodelujejo sogovorniki Vlasta Nussdorfer, Robert Tekavec in Ranka Ivelja, z razmisleki pa tudi Katja Bašič in Albert Mrgole.

Posnetek igre in pogovora