Martin Sherman


ROŽNATI TRIKOTNIK(Bent)

Igra, v kateri sprejemanje samega sebe postane boj proti oblikam zatiranja.

Od 15. leta

Ganljiva ljubezenska zgodba je postavljena v središče predvojne Nemčije, ko so oblast prevzeli nacionalsocialisti. Izpostavljena je zgodovina homokavsta, v katerem je bilo na tisoče LGBT oseb označenih z rožnatim trikotnikom in deportiranih v taborišča smrti. Rožnati trikotnik (Bent) je brezčasna igra o ljubezni, človečnosti, nemoči in upanju. Pa tudi o tem, da se predsodki, nestrpnost in pogromi iz najtemnejšega časa 20. stoletja lahko kaj hitro ponovijo. Igra Rožnati trikotnik nas opominja, da je sprejemanje samega sebe pogoj za boj proti vsem oblikam zatiranja.

Koprodukcija:

Zasedba


Prevajalec: Lado Kralj
Režiser: Alen Jelen
Dramaturginja: Saška Rakef
Scenografa: Alen Jelen, Urša Loboda
Kostumografinja: Tina Kolenik
Glasbena oblikovalka in avtorica glasbe: Bojana Šaljić Podešva
Videastka: Valerie Wolf Gang
Svetovanje za video: Pila Rusjan
Koreograf: Ivan Peternelj
Lektorica: Klasja Zala Kovačič
Oblikovalec maske: Emperatrizz
Asistent režiserja in dramaturginje: Sandi Jesenik

Igrajo Jurij Drevenšek, Aleš Kranjec, Anže Zevnik, Rok Kravanja, Danijel Malalan, Anđa Rupić, Luca Skadi, Virginia Immaculata

V videoposnetku so uporabljene fotografije tekstur (dela z avtorske razstave Patina moje duše) avtorice Ive Čubrić ex. Musović.

Premiera8. december 2018ob 20. uri

LjubljanaCankarjev dom

Ponovitve


14. december 2018
ob 18:00
Po predstavi 14. decembra bo sledil pogovor z ustvarjalci.


17. december 2018
ob 20:00


17. januar 2019
ob 20:00


20. januar 2019
ob 20:00


26. januar 2019
ob 20:00


27. januar 2019
ob 20:00

NAKUP VSTOPNIC

»Moški, ki se vdaja zločinsko nespodobnim odnosom z drugim moškim ali si dovoli sodelovati pri takem odnosu, se kaznuje z zaporom.«

(paragraf 175)

Preberi več

Prva gibanja za pravice homoseksualcev v Nemčiji in poskusi odprave paragrafa 175 iz leta 1871 datirajo že v čas pred prvo svetovno vojno, vrhunec pa so dosegla v zgodnjih 20. letih prejšnjega stoletja pod vodstvom zdravnika, homoseksualca in juda Magnusa Hirschfelda (1868‒1935).

Hirschfeld, ustanovitelj Znanstveno-humanitarnega odbora (1897), prve svetovne organizacije za pravice homoseksualcev, in Inštituta za spolne raziskave (1919) leta 1899 nemškemu parlamentu Reichstagu prvič predloži peticijo za odpravo paragrafa 175. Peticijo podpišejo številni pomembni znanstveniki, pisci in umetniki, med njimi Albert Einstein, Hermann Hesse, Karl Jaspers, Thomas Mann, Rainer Maria Rilke in drugi.

Prizadevanja za odpravo paragrafa se nadaljujejo vse do leta 1929. V tem času začne Hirschfeld izdajati znanstveno revijo Almanah za medspolne variante (1899‒1923), v kateri so objavljeni eseji o medicinskih, pravnih, antropoloških in zgodovinskih vidikih homoseksualnosti, organizira številne mednarodne kongrese, namenjene raziskavi spolnih tem in politiki vključevanja homoseksualcev v družbo, saj ‒ kot verjame in zapiše v študiji Homoseksualnost pri moških in ženskah – bi 90 % nemškega ljudstva volilo za preklic državnih protihomoseksualnih zakonov, če bi imeli priložnost spoznati resnico (Plant, 21).